|
Društvo Integriteta vztraja pri vzpostavitvi mehanizma ocenjevanja implementacije in uresničevanja Konvencije združenih narodov proti korupciji (UNCAC).
Uresničevanje implementacije Konvencije združenih narodov proti korupciji (UNCAC) in vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma in mehanizma nadzora nad izvajanjem je trenutno najpomembnejša naloga.
V okviru svojega odgovora na trajno gospodarsko krizo je skupina G20 septembra pozvala vseh 141 držav k sprejemu učinkovitega, preglednega in izčrpnega mehanizma nadzora za Konvencijo Združenih narodov proti korupciji še v tem letu. O tem pomembnem koraku v boju proti korupciji se bodo na srečanju v Dohi v Katarju med 9. in 13. novembrom pogajale države podpisnice konvencije. Do sedaj so pogajanja zablokirana, zato je pomembno da vlade v Dohi dosežejo soglasje. Konvencija ZN je edini svetovni enotni dokument proti sistemski korupciji, ki kaznuje in ogroža najbolj ranljive. Gre za edino konvencijo globalnih razsežnosti (konvencija OECD proti podkupovanju nima globalnega dosega). Njeno vlogo je potrebno v času krize okrepiti. Transparency International (TI) in z njo Društvo Integriteta je predložilo priporočila za revizijo mehanizma. Mehanizem nadzora je bistven za vsako državo, saj spodbuja implementacijo zahtev, ki jih postavlja Konvencija. Gre za postopek, s katerim je mogoče preveriti, kako učinkovito države izvajajo konvencijo, ki so jo podpisale. Ta mehanizem je že uspešno uporablja pri OECD za boj proti podkupovanju konvencije. Te vključujejo inkriminacijo širokega spektra kaznivih dejanj, vključno s podkupovanjem, poneverbo javnih sredstev, pranja denarja in oviranja pravice. Če država sprejme ustrezno zakonodajo in izvajanje te tudi kakovostno spremlja je to trden temelj za bolj odgovorno državo.
Delovna skupina držav članic podpisnic Konvencije na vladnih pogajanjih o vzpostavitvi mehanizma dva meseca pred tretjo konferenco takrat 137 držav članic Konvencije žal ni bila uspešna. Sedem dni vladnih pogajanj Delovne skupine držav Konvencije v letu 2009 na Dunaju tudi tokrat ni uspelo rešiti vprašanj glede vzpostavitve mehanizma za nadzor oziroma implementacije izvajanja Konvencije.
Slednje predstavlja velik neuspeh in velik korak nazaj, saj vzbuja resne dvome v možnosti sprejetja učinkovitega mehanizma za nadzor izvajanja zavez za boj proti korupciji na vrhunskem srečanju tretje konference 137 držav članic Konvencije, ki bo potekala v novembru v Dohi, glavnem mestu arabske države Katar. Na predmetni konferenci bo namreč osrednja tema ravno oblikovanje in izvajanje ocenjevalnega mehanizma, kar pa predstavlja, zaradi zapletenega procesa odločanja ter nerešenih vprašanj na Dunaju, dvom v to ali bodo države članice sploh pripravljene sprejeti oziroma določiti učinkovit ocenjevalni mehanizem.
Generalni direktor Transparency International (TI), g. Cobus de Swardt, je ob tem dejal: "Vlade držav članic morajo razrešiti predmetni zaplet, saj zatira prizadevanja za izvajanje mednarodnih protikorupcijskih programov, vključno s poskusi ponovnega pridobivanja odtujenih sredstev in doseganja pravic za žrtve korupcije".
Neuspeh pri vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma bi pomenil zmanjšanje verodostojnosti Konvencije in njene moči kot gonilne sile pri preprečevanju korupcije po vsem svetu, saj je ocenjevalni mehanizem bistvenega pomena za vsako posamezno državo glede izvajanja zahtev Konvencije. Le-te, poleg drugih, vključujejo tudi inkriminacijo širokega spektra dejanj, vključno s podkupovanjem, zlorabo javnih sredstev, pranjem denarja in oviranjem pravice. Ob sprejetju in spremljanju ustrezne zakonodaje, s katero so takšna dejanja določena kot kazniva, se tako vzpostavijo temelji t.i. odgovorne države.
Države podpisnice priznavajo, da je ocenjevalni mehanizem nujno potreben za uspešno izvajanje Konvencije. Pri tem pa v nasprotju z večino držav članic, ki podpirajo učinkovitost mehanizma, manjšina zavrača dogovore o ključnih značilnosti le-tega, vključno glede sodelovanja civilne družbe in tranparentnosti ozirom dostopa ocenjevalnih poročil o pregledu posameznih držav.
Kakšna je zgodba v Slovenji? Društvo Integriteta – društvo za etičnost javnega delovanja je v maju 2009 seznanilo Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije o Priporočilih Transparency Internationala k mehanizmu ocenjevanja implementacije in uresničevanja Konvencije, pri čemer je bilo iz odgovora razvidno, da je bilo o tem že obveščeno pristojno Ministrstvo za pravosodje, katero naj bi tudi pripravilo stališče oziroma izhodišče do gradiv, ki bodo obravnavana na tretji konferenci držav članic podpisnic Konvencije.
Društvo Integriteta bo v sodelovanju s široko mednarodno koalicijo organizacij civilne družbe Transparency International pozorno spremljal razvoj dogodkov in predstavil konstruktivne predloge v prihodnjih tednih.
Vprašanje o spremljanju oziroma ocenjevanju implementacije in uresničevanja Konvencije Združenih narodov proti korupciji – UNCAC (v nadaljevanju Konvencija, UNCAC) je odprto že od samega sprejema konvencije (2003), odločitev o ocenjevalnem mehanizmu pa so preložili na čas po tem, ko stopi v veljavo. Na prvi konferenci držav članic Konvencije so se v decembru 2006 dogovorili, da je “uspešno in učinkovito ocenjevanje oziroma spremljanje implementacije in uresničevanje Konvencije” najpomembnejša in najnujnejša stvar, ki jo je treba izvajati nemudoma. Predmetni dogovor predstavlja pomembno splošno načelo v zgodovini Konvencije, pri čemer pa je bil na drugi konferenci držav članic v januarju 2008 narejen skromen napredek, predvsem zaradi izraženih skrbi vplivnih držav članic G77.
Minulo leto 2008 je Delovna skupina za ocenjevanje, spremljanje in uresničevanje implementacije Konvencije (v nadaljevanju: Delovna skupina), da bi identificirala ocenjevalni mehanizem in priporočila glede uresničevanja oziroma implementacije Konvencije, zasedala kar nekajkrat. Kljub izrazitemu napredku najpomembnejša vprašanja niso bila rešena, zato je delovna skupina ponovno zasedala v letu 2009.
Naj spomnimo in na tem mestu izpostavimo nekaj dejstev zakaj je pomemben učinkovit mehanizem spremljanju oziroma ocenjevanju implementacije in uresničevanja Konvencije: a) raziskave, ki jih je izvedel Urad Združenih narodov proti drogam in kriminalu (UNODC), so pokazale, da se stopnja implementacije ter uresničevanja Konvencije pomembno razlikuje med samimi določbami Konvencije in med različnimi regijami po svetu; b) za obširno in globalno uresničevanje Konvencije je potreben učinkovit proces ocenjevanja, kot kažejo izkušnje pri implementaciji drugih protikorupcijskih konvencij, poleg tega pa je ocenjevanje uresničevanja konvencij privedlo do pomembnega razvoja in napredka pri zatiranju ter preprečevanju korupcije; c) Konvencija ima veliko več članic in je sprejeta v številnih državah, tako ima v primerjavi z drugimi podobnimi konvencijami široko območje delovanja in je zato še toliko bolj pomembno, da ima tudi učinkovit mehanizem ocenjevanja uresničevanja oziroma implementacije itd.
Dodatne informacije o Konvenciji ZN
Državni zbor Republike Slovenije je v sredo, 6. februarja 2008, ratificiral Konvencijo Združenih narodov proti korupciji. Z ratifikacijo omenjene konvencije je Državni zbor prenesel konvencijo v slovenski pravni red. Konvencija določa preventivno prakso in politiko, ustanovitev preventivnih protikorupcijskih organov, specifične določbe za zasebni sektor ter posebne določbe za povečanje transparentnosti pri financiranju kandidatur za voljene predstojnike organov ter pri financiranju političnih strank in transparenten ter pregleden sistem javnih naročil, ki naj temelji na konkurenčnosti in objektivnih kriterijih odločanja. Konvencija nalaga državam, da v skladu s temeljnimi načeli svojega pravnega sistema zagotovijo obstoj neodvisnega organa ali organov, ki preprečujejo korupcijo z izvajanjem preventivnih strategij in politik ter nadgrajujejo in širijo znanje o preprečevanju korupcije. Konvencija zavezuje države, da v svoji kazenskopravni zakonodaji inkriminirajo podkupovanja svojih javnih uslužbencev, aktivno podkupovanje tujih javnih uslužbencev, poneverbo, protipravno pridobitev ali drugačno zlorabo premoženja s strani javnega uslužbenca, pranje denarja ter oviranje dela pravosodnih organov.
Konvencija od držav zahteva sodelovanje v vseh vidikih boja zoper korupcijo, vključno s preventivo, preiskovanjem in pregonom kršiteljev ter spodbuja države k dajanju posebnih oblik medsebojne pravne pomoči, ki se nanaša na zbiranje in prenašanje dokazov za uporabo na sodišču in ki se na nanaša na izročanje kršiteljev. Konvencija kot pomembno novost določa povrnitev premoženja pridobljenega s korupcijo v državo izvora.
Simona Habič
Predsednica Društva Integriteta
Kontakt:
Društvo »Integriteta – društvo za etičnost
javnega delovanja«
Integriteta- association for ethics in public service
Simona Habič
President; CEO
Address: Špruha 19, 1236 Ljubljana-Trzin
e- mail:
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
e-mail:
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
|
